Večina ljudi se nikoli ne ustavi, da bi razmislila o denarju.

Ne o tem, kako ga zaslužiti ali porabiti, temveč o tem, kaj denar sploh je in kako deluje.

Denar uporabljamo vsak dan, a se le redko vprašamo, kako deluje.

Preden nadaljujete z branjem, si vzemite trenutek za pet vprašanj. Če lahko, na vsako napišite kratek odgovor:

1. Zakaj ljudje potrebujejo denar?
2. Kaj naredi neko stvar denar?
3. Kdo lahko ustvarja ali nadzoruje denar, ki ga uporabljate?
4. Zakaj ima denar, ki ga uporabljate, vrednost?
5. Ali lahko s svojim denarjem danes kupite enako količino kot v preteklosti?

Shranite svoje odgovore. Na koncu se vrnite k njim. Ta vodnik bo morda utrdil nekatera vaša stališča, druga pa spremenil.

Med branjem bodite pozorni na razliko med dejstvom in mnenjem. "Ta bankovec je sprejet za plačilo davkov" je dejstvo, ki ga je mogoče preveriti. "To je najboljša oblika denarja" je sklep, ki zahteva merila in dokaze.

Ta vodnik temelji na šestih vprašanjih: zakaj je denar pomemben, kaj je, kaj gre lahko z njim narobe, kaj je Bitcoin, kako ga varno uporabljati in kaj sledi.

Namenjen je izključno izobraževanju. Ne ponuja finančnih, naložbenih, pravnih ali davčnih nasvetov in vam ne narekuje, da bi karkoli kupili, prodali ali obdržali.

Denar je orodje za menjavo.

Nihče si ne želi denarja zaradi njega samega. Želimo si ga zaradi tistega, kar lahko z njim kupimo. Bankovec je le kos papirja. Uporaben je zato, ker ga bodo drugi ljudje sprejeli v zameno za stvari, ki si jih dejansko želimo, saj pričakujejo, da ga bodo pozneje sprejeli tudi drugi.

To je tisto, kar ločuje denar od blagovne menjave.

V sistemu blagovne menjave je trgovanje mogoče le, kadar si oba udeleženca hkrati in v ustreznih količinah želita tisto, kar ima drugi. Ekonomisti temu pravijo dvojno sovpadanje potreb. Če pridelujete riž in potrebujete čevlje, si čevljar morda želi jedilnega olja, ne riža. Denar to težavo reši tako, da loči prodajo od nakupa: riž prodate eni osebi, čevlje pa kupite od druge.

Denar običajno opravlja tri funkcije.

Je menjalno sredstvo: ljudje ga sprejemajo kot plačilo. Je obračunska enota: cene so izražene v njem, zato lahko primerjamo vrednost različnih stvari. Je tudi hranilec vrednosti: vrednost prenaša iz sedanjosti v prihodnost. Noben denar ne ohranja vrednosti popolnoma, vendar nekatere oblike izgubljajo kupno moč počasneje kot druge.

Skozi zgodovino so kot denar služile številne stvari: školjke, sol, kroglice, živina, baker, srebro in zlato. Plemenite kovine so se začele široko uporabljati, ker so bile redke, trajne in splošno sprejete. Toda kovino je težko prenašati in varovati, zato so banke začele izdajati papirnata potrdila, ki jih je bilo mogoče zamenjati za določeno količino kovine. V različnih različicah zlatega standarda je bila denarna enota zakonsko vezana na določeno količino zlata. Pravila so se razlikovala glede na kraj in obdobje.

Sčasoma se je denar začel bolj opirati na institucije in obljube kot na kovino. Leta 1971 so Združene države Amerike tujim vladam in centralnim bankam prenehale uradno omogočati menjavo dolarjev za zlato. Danes je večina nacionalnih valut fiat denar: valuta, izdana pod državnim okriljem, običajno prek centralne banke, ki je ni mogoče zamenjati za določeno količino zlata ali katerega koli drugega blaga. Beseda fiat v latinščini pomeni »naj se zgodi«, pogosto pa jo razumemo kot »z odlokom«.

Fiat denar deluje, ker ga sprejemajo ljudje, podjetja, banke in vlade. Zakoni mu običajno določajo status zakonitega plačilnega sredstva in zahtevajo njegovo uporabo za plačevanje davkov, ljudje pa si ga želijo, ker ga uporabljajo vsi okoli njih.

Od denarja s kritjem v nečem smo prešli k denarju s kritjem v zaupanju v nekoga.

Ko ljudje slišijo besedo inflacija, običajno pomislijo na rast cen.

Cenovna inflacija je trajna rast splošne ravni cen. Njena druga plat je kupna moč: koliko lahko kupimo z eno denarno enoto. Če se cena košarice osnovnih dobrin zviša s 100 denarnih enot na 110, z istimi 100 enotami ne moremo več kupiti celotne košarice.

Inflacija ima več vzrokov, ekonomisti pa razpravljajo o tem, kako pomemben je vsak od njih: povečanje količine denarja in kreditov, motnje v dobavi, spremembe povpraševanja, slabljenje valute, davki in proizvodni stroški. En vzrok si zasluži posebno pozornost, saj je posledica odločitve, ne naključja: v sistemu fiat denarja lahko majhno število institucij poveča količino denarja in kreditov ter spremeni pravila sistema.

Razmislite, kaj daje nečemu vrednost.

Izvirna Mona Lisa je vredna več kot katera koli njena kopija, ne zato, ker bi bila videti lepša, temveč zato, ker je edina. Redkost sama po sebi ne ustvarja vrednosti, toda ko si ljudje nečesa želijo, je pomembno, koliko tega je na voljo.

Ko količina denarja raste hitreje kot količina dobrin in storitev, ki jih lahko z njim kupimo, lahko z vsako denarno enoto praviloma kupimo manj.

Inflacija ne vpliva na vse enako. Oseba, ki ima premoženje predvsem v gotovini ali prihrankih, lahko izgubi kupno moč. Oseba, ki ima v lasti sredstva, katerih cene rastejo, je lahko delno zaščitena. Tudi plače in cene se prilagajajo različno hitro.

Tudi denar na vašem bančnem računu se razlikuje od gotovine v vaši roki. Banka ne hrani vsake vloge v gotovini: večino denarja posodi in naloži. Stanje na bančnem računu je obljuba banke, da vam bo izplačala denar. Ta obljuba je običajno izpolnjena, vendar je to odvisno od banke in pravil, ki urejajo njeno delovanje.

Preizkusite: preverjanje kupne moči

Izberite eno vsakdanjo dobrino ali storitev v svojem okolju, na primer kruh, prevoz ali dobroimetje za telefon. Zapišite njeno današnjo ceno. Vprašajte koga, koliko je stala pred nekaj leti, nato pa podatek po možnosti preverite v zanesljivem viru. Ali so dohodki rasli enako hitro? Kaj bi še lahko pojasnilo spremembo?

Nič od tega ne pomeni, da fiat denar ne deluje. Omogoča priročno plačevanje, prožno kreditiranje in orodja za odzivanje na krize. Toda ista prožnost ustvarja tveganje: njegova količina in pravila se lahko spremenijo, ljudje, ki ga uporabljajo, pa imajo pri tem le malo besede.

Zato ljudje iščejo alternative in zato je nastal Bitcoin.

Pred pojavom Bitcoina je bilo pošiljanje denarja prek spleta vedno odvisno od zaupanja vredne organizacije: banke ali plačilnega podjetja, ki je vodilo glavno knjigo, odobravalo račune in je lahko plačilo zadržalo, blokiralo ali razveljavilo. Računalniški znanstveniki so desetletja poskušali ustvariti digitalni denar brez osrednjega izdajatelja. Težava je bila v tem, da je digitalne informacije preprosto kopirati. Če bi bilo mogoče digitalni kovanec kopirati in porabiti dvakrat, ne bi mogel delovati kot denar. Temu pravimo problem dvojne porabe.

Oseba ali skupina z imenom Satoshi Nakamoto je 31. oktobra 2008 objavila članek, ki je opisal rešitev: Bitcoin: sistem elektronske gotovine za neposredno izmenjavo med uporabniki. Omrežje je začelo delovati januarja 2009.

Bitcoin je digitalni denar, ki je decentraliziran, ima omejeno ponudbo in ga je mogoče pošiljati neposredno med uporabniki brez dovoljenja banke.

Biti decentraliziran pomeni, da ni osrednjega urada, ki bi lahko ustvarjal račune, spreminjal stanja ali odobraval, kdo se lahko pridruži. Vsakdo lahko prenese in pregleda odprtokodno programsko opremo, številni neodvisni računalniki pa hranijo kopijo evidence. To ne pomeni, da imajo vsi enak vpliv. Pomeni, da noben posamezen udeleženec ne more spremeniti glavne knjige ali denarnih pravil za vse.

Imeti omejeno ponudbo pomeni, da nikoli ne bo več kot 21 milijonov bitcoinov. Novi bitcoini se izdajajo po javno znanem urniku, neodvisni računalniki, imenovani vozlišča, pa zavrnejo vsak blok, ki krši to pravilo. Omejitev je verodostojna, ker jo lahko vsakdo preveri. Vendar to ni naravni zakon: velja zato, ker jo udeleženci nenehno uveljavljajo. Omejena ponudba pa ne zagotavlja, da bo cena rasla. Cena je odvisna tako od povpraševanja kot od ponudbe.

Delovati neposredno med uporabniki pomeni, da lahko bitcoine pošljete komurkoli, kjerkoli, ne da bi odprli račun v omrežju Bitcoin ali prosili osrednji organ za odobritev. Nobeno podjetje ne more zamrzniti bitcoinov, ki jih nadzorujete sami. Druga plat te svobode je odgovornost: veljavne transakcije običajno ni mogoče razveljaviti, omrežje pa nima službe za pomoč uporabnikom.

Ena od zmot je, da je Bitcoin nedosegljiv, ker je en bitcoin drag. Ni vam treba kupiti ali uporabljati celega bitcoina. En bitcoin se deli na 100.000.000 manjših enot, imenovanih satoši ali sats. Imeti 100.000 sats in imeti 0,001 bitcoina pomeni imeti enak znesek.

Omrežje temelji na različnih udeležencih: uporabnikih, ki pošiljajo, prejemajo in hranijo bitcoine; vozliščih, ki preverjajo skladnost vsake transakcije in bloka s pravili; ter rudarjih, ki tekmujejo, da bi približno vsakih deset minut v evidenco dodali nov blok. Ta evidenca, imenovana veriga blokov, je javna in vidna vsem, njeno spreminjanje za nazaj pa je zelo drago.

Opomba o zapisu: Bitcoin z veliko začetnico B običajno pomeni omrežje ali sistem. bitcoin z malo začetnico b pomeni sam denar.

Tudi Bitcoin zahteva določene kompromise. Njegova cena se lahko hitro spremeni. Napake imajo običajno trajne posledice. Marsikje ga še vedno sprejemajo le v omejenem obsegu, za varno uporabo pa se je treba nekaj naučiti. Bitcoin del zaupanja v institucije nadomešča s preverjanjem in osebno odgovornostjo. Tveganja pa ne odpravlja.

Ena denarnica Bitcoin je orodje, običajno aplikacija, ki vam omogoča prejemanje bitcoinov, preverjanje njihovega stanja in njihovo pošiljanje. Vaši bitcoini niso shranjeni v vašem telefonu: zabeleženi so v verigi blokov. Denarnica upravlja ključe, s katerimi lahko dokažete, da so bitcoini vaši, in odobrite plačilo.

Zato je prvo vprašanje pri vsaki denarnici: kdo nadzoruje ključe?

Kdo dejansko hrani vaše bitcoine?

Pri denarnici z lastnim skrbništvom ključe nadzorujete sami.

Ko jo nastavite, vam prikaže semensko frazo (imenovano tudi obnovitvena fraza): urejen seznam besed, pogosto 12 ali 24. Z njo lahko ponovno ustvarite svoje ključe v drugi napravi. Vsakdo, ki jo ima, lahko vzame vaše bitcoine. Semenska fraza ni le varnostna kopija: omogoča popoln dostop.

Zaščitite jo:

• ko ustvarite denarnico, jo natančno zapišite na papir;
• hranite jo brez povezave, na zasebnem mestu, kjer se ne bo izgubila ali poškodovala;
• nikoli je ne fotografirajte, pošiljajte po e-pošti, shranjujte v zapiske v oblaku ali pošiljajte v sporočilu;
• nikoli je ne vnašajte na spletno stran.

Če izgubite semensko frazo in napravo, vam nihče ne more povrniti bitcoinov.

Pri skrbniški denarnici ključe za vas hrani podjetje, podobno kot banka. Vaše stanje je obljuba podjetja, da vam bo izplačalo sredstva. Postopek nastavitve vam je znan in morda je na voljo podpora, vendar ste odvisni od tega podjetja: lahko omeji dvige, zamrzne račun, postane tarča uspešnega hekerskega napada ali preneha delovati.

Uporaben rek v svetu Bitcoina: če ključi niso vaši, tudi kovanci niso vaši. Izbira načina skrbništva ni preizkus vaše vrednosti. Pomembno je, da veste, katero vrsto uporabljate in čemu zaupate.

My First Bitcoin ne priporoča posameznih denarnic. Orodja, provizije in lastniki se spreminjajo, in kar ustreza eni skupnosti, morda ne ustreza drugi. Zaupanja vrednega izobraževalca vprašajte, kaj ljudje uporabljajo v vašem okolju, in pred uporabo katere koli denarnice sami preverite naslednje:

• Ključi: kdo nadzoruje ključe, vi ali podjetje?
• Obnovitev: kaj se zgodi, če izgubite telefon ali podjetje izgine?
• Vir: ali ste jo prenesli z uradne spletne strani ali uradne strani aplikacije v trgovini z aplikacijami, ne pa prek povezave, ki vam jo je nekdo poslal?
• Koda: ali je odprtokodna in se aktivno vzdržuje? (Sama odprtokodnost še ne dokazuje, da je orodje varno.)
• Stroški: katere provizije veljajo za pošiljanje, prejemanje ali dvigovanje?
• Plačila: ali podpira plačila, ki jih potrebujete, v verigi blokov ali prek omrežja Lightning?

Bitcoin omogoča dva pogosta načina plačevanja. Verižna plačila se beležijo neposredno v verigi blokov. Lightning je plačilno omrežje, zgrajeno na omrežju Bitcoin, namenjeno hitrim, majhnim in pogostim plačilom, kot je nakup kave. Tudi denarnica Lightning je lahko skrbniška ali samoskrbniška.

Pri učenju boste varni, če boste upoštevali tri pravila:

1. Najprej se poučite. Ne ukrepajte zaradi navdušenja, strahu ali pritiska.
2. Začnite z majhnimi zneski. Neznana orodja preizkusite z zneskom, ki si ga lahko privoščite izgubiti.
3. Ne zaupajte, preverite. Preden odobrite plačilo, preverite osebo, način plačila, naslov in znesek.

Delite podatke za prejemanje plačil, nikoli skrivnosti. Naslov ali zahtevek za plačilo lahko delite. Obnovitvene fraze ali zasebnega ključa ne smete nikoli deliti. Noben verodostojen izobraževalec, ponudnik denarnice ali sodelavec podpore vas ne bo nikoli prosil zanje.

Ustavite se, če kdo ustvarja občutek nujnosti ali zahteva tajnost, obljublja zajamčene donose, zahteva, da najprej pošljete bitcoin, ali vas prosi za obnovitveno frazo. Vzemite si premor. Ničesar ne delite. Ničesar ne pošiljajte. Nato preverite informacije pri viru, ki ga že poznate.

Denar je odvisen od pravil in zaupanja

Fiat denar omogoča priročno plačevanje, vendar njegovo ponudbo in pravila določa majhno število institucij, njegova kupna moč pa lahko sčasoma upade.

Bitcoin ponuja drugačna pravila

Bitcoin od leta 2009 ponuja denar z javno znano, omejeno ponudbo, ki je dostopen vsem in ga je mogoče preveriti, namesto da bi mu morali zaupati. Prinaša pa tudi kompromise: nihanje cene, nepopravljive napake in osebno odgovornost.

Varnost je na prvem mestu

Najprej se poučite, začnite z majhnimi zneski in vse preverite. Nikoli ne delite svoje semenske fraze. Ni vam treba storiti vsega naenkrat: dovolj je en varen naslednji korak.

To je šele začetek

Vrnite se k petim vprašanjem na začetku. Kako bi nanje odgovorili zdaj?

Program Diploma o Bitcoinu je naslednji korak. Njegovi štirje moduli vas popeljejo naprej: od razumevanja denarja do delovanja Bitcoina, njegove varne uporabe in njegove vloge v vaši skupnosti. Ostanite radovedni, še naprej postavljajte vprašanja in izvedite več na myfirstbitcoin.org.